Odzivi na koalicijsko pogodbo: KPK kritična, Fides vidi premik v pravo smer

Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) dvomijo v iskrene namene nove koalicije za izboljšanje boja proti korupciji. Zakonodajne spremembe na tem področju se snujejo v tajnosti, z njimi pa se boj proti korupciji odmika od mednarodnih priporočil, so opozorili v odzivu na koalicijsko pogodbo, ki prinaša napoved ustanovitve tožilske enote Skok.

Danes podpisana koalicijska pogodba prinaša zavezo novih koalicijskih partneric za vzpostavitev ničelne tolerance do korupcije in klientelizma ter krepitev pregona korupcije in organiziranega kriminala. To bi dosegli tudi z ustanovitvijo specializirane tožilske enote Skok, ki bi se ukvarjala s pregonom korupcije in kaznivih dejanj med javnimi funkcionarji, javnimi uslužbenci, sodniki, tožilci ter v podjetjih z državnim lastništvom in javnih zavodih.

Najzahtevnejše oblike korupcije in gospodarskega kriminala bi Skok preganjal s pomočjo "specializirane policijske podpore", priključili pa bi mu tudi obstoječo KPK, izhaja iz koalicijske pogodbe. Kot je razumeti, komisija tako ne bi bila več samostojen organ.

"Povsem neresno, neprimerno in tudi nevarno je, da se zakonodajne spremembe, ki gredo v nasprotno smer od mednarodnih priporočil Greca in OECD ter evropske protikorupcijske direktive, pripravljajo tako hitro, praktično v tajnosti in ne da bi v njihovo pripravo vključili institucije, ki že delujemo na področju boja proti korupciji," so se danes odzvali na KPK.

Kot so poudarili, so na komisiji o njih seznanjeni zgolj iz medijev. Tako jim razlogi, zakaj bi pripojitev komisije specializirani tožilski enoti prispevala k izboljšanju preprečevanja korupcije, niso znani.

Fides optimističen

V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides medtem ocenjujejo, da nastavki koalicijske pogodbe nakazujejo premik v pravo smer, "predvsem v delu, ki govori o koncu konflikta z zdravniki, večjem poudarku na dialogu ter priznanju, da sedanji plačni in organizacijski model zdravstva ne deluje".

V sindikatu kot pomembno ocenjujejo, da dokument odpira vprašanja, ki jih sami izpostavljajo že ves čas stavkovnih aktivnosti: ločen in bolj fleksibilen plačni sistem za zdravstvo, možnost nagrajevanja glede na obremenitve in rezultate dela ter večjo sposobnost sistema, da zadrži zdravstveni kader v Sloveniji.

Po njihovih navedbah gre za teme, ki so tudi predmet odprtih stavkovnih zahtev in postopka pomirjevanja. "Dejstvo, da se te usmeritve pojavljajo tudi v koalicijski pogodbi, pomeni priznanje, da brez sistemskih sprememb javnega zdravstva ni mogoče stabilizirati," menijo v Fidesu.

Ob tem so opozorili, da bo ključno, ali bodo zapisane usmeritve dejansko prenesene v zakonodajo in konkretne rešitve. Dodali pa so, da zdravstveni sistem "ne potrebuje novih ideoloških konfliktov, temveč predvidljiv dialog, stabilne pogoje dela in ukrepe, ki bodo izboljšali dostopnost zdravstvenih storitev za paciente".

Koalicijska pogodba na področju zdravstva v središče postavlja pravočasno in kakovostno obravnavo bolnika. Za krajšanje čakalnih vrst bi aktivirali vse razpoložljive zmogljivosti, ne glede na pravni status, storitve bi plačal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Javne zavode bi preoblikovali v neprofitne javne gospodarske družbe, napovedujejo tudi "končanje vojne z zdravniki".

Opozarjajo tudi, da so instituti oziroma pristojnosti, ki jih pokriva komisija, primarno preventivne narave, namenjene temu, da do korupcije ne bi prihajalo. "S priključitvijo teh pristojnosti organu, katerega primarna naloga je preiskovanje najhujših kaznivih dejanj, pa obstaja resna nevarnost, da bi preventivna vloga zvodenela oziroma bila postavljena v ozadje. Takšna ureditev bi bila izjema tudi na ravni Evropske unije," so navedli v odgovoru STA.

"Glede na način, kako se novi zakon oziroma spremembe pripravljajo, tudi resno dvomimo o iskrenih namenih za izboljšanje boja proti korupciji," so še zapisali na komisiji.